Epilepsija
Velikokrat krat me kdo sprašuje kaj to je epilepsija, ko mu povem za svojo bolezen, sem se odločil da poiščem nekaj linkov na spletne strani, kjer je lepo vse razloženo. Ta bolezen me spremlja že od zgodnjih otroških let, ko sem imel zelo pogoste napade. Po uspešnem zdravljenju s terapijo s tabletami, sem sedaj brez epiletičnih napadov in živim normalno življenje. Da sem se to dosegel sem se moral sprejeti določene omejitve in sprejemam svojo bolezen kot način življenja. Včasih se mi dogaja, ko povem za svojo bolezen, predvsem zaradi tega, ker so nepoučeni o tej bolezni, da me obravnavajo, kot da sem nekako manj vreden, ter se me izogibajo, ampak se ne sekiram preveč, saj je še kar precej ljudi na svetu, ki te sprejemajo, takšnega, kot si. Epilepsijo so imeli tudi nekateri svetovno znani ljudje, med njimi so tudi Alfred Nobel, Fjodor M. Dostojevski in Napoleon Bonaparte. Želim si spoznati čim več ljudi s to boleznijo, zato vabim vse, da mi pišete na info(at)litrop.net. Sedaj pa če želiš zvedeti kaj več o epilepsiji klikni na linke med povezavami.
January 24th, 2008 at 7:06 pm
Sem prebrala tvojo iskreno izpoved, pa verjemi, da tisti ljudje, ki te ne sprejemajo takšnega, kot si, si pač ne zaslužijo biti tvoji prijatelji. Pravega prijatelja spoznaš v nesreči, vsaj jaz jih sem, pa mislim, da veš, na katero žalostno zgodbo mislim.
February 14th, 2008 at 12:08 pm
Živjo jest mam tudi epilepsijo in me je blo velikokrat strah pred drugimi jemati tablete,ker niso vedli,zdej sem se pa odločila da bom povedala vsem s kerimi se družim in je težko ker veliko ljudi sploh tega ne pozna.zdaj sem pa se brez dela,in teško ga dobim ker imam trenutno napade pa razlagam ljudem zakaj si ne najdem dela.ali mogoče veš,kako pridem do socialne pomoči,s tem da ne morem sprejeti vsakega dela.jemljem pa keppro,pa ti?
February 14th, 2008 at 6:52 pm
Mery živjo, jaz trenutno ne jemljem tablet, ker so mi terapijo pred 12. leti ukinili, sem pa jemal tablete primidon oz. maysolin 16. let. Svoj zadnji epileptični napad sem doživel v 6. razredu osnovne šole in upam, da se mi ne bo ponovil. Če si prijavljena na zavodu za zaposlovanje in nimaš nobenega premoženja oz. drugih finančnih prilivov, bi te morali že kar z zavoda poslati z prošnjo za socialno pomoč, res pa je da se zadnje čase zelo otepajo, ko ti jo morajo dati. Jaz že dolgo razmišljam, da bi se včlanil v društvo Liga proti epilesiji, če bi kdaj spet imel težave, bi se vsaj lahko kdo kam usmeril, ter mogoče tako lažje našel zaposlitev. Med povezami na desni strani klikni na link forum o epilepsiji, mogoče najdeš na njem kaj koristnega. Problem epilepsije je da je tretirana, kot bolezen, vendar, ko jo potrebno tretirati, kot bolezen, pa naenkrat več ni bolezen. Npr.: Zdravniki ti rečejo, to je bolezen, pol pa prideš na zavod na zaposlovanje, kjer ti rečejo ti lahko delaš, ker to ni boolezen, zaradi te bolezni ti tudi ne priznajo invalidnosti, ker ti nič ne manjka. Poznam primer očetovega sodelavca, ki je imel epilepsijo in je delal na stružnici. Invalidnosti mu niso priznali dokler ni zaradi napadov ostal brez nekaterih prstov na rokah, takrat je komaj postal invalid, nič prej. Za to je najslabše, kar se ti lahko zgodi na svetu, da imaš epilepsijo. Dokler zaradi svoje bolezni ne postaneš invalid, tako dolgo ne moreš biti invalid. To je tisto, česar me je najbolj strah, da bi zaradi svoje bolezni pristal na invalidskem vozičku, ter postal nepokreten. Problem je da mi to vedno znova prihaja pred oči. Edino pravilno si se odločila, da si povedala, ljudem s katerimi se družiš, da imaš epilepsijo, saj če bo čim več ljudi zvedelo za to bolezen, bodo nas epileptike začeli jemati kot nekaj vsakdanjega, česar se pač moraš navaditi. Epileptiki imamo slabe navade, ki jih slabi delodajalci ne odkrijejo, to pa je vestnost in zanesljivost, ter predanost svojemu delu, ker epileptiki v želji, da bi naredili čim boljši vtis in s tem tudi obdržali delovno mesto, zato je ponavadi učinek enega delavca z epilepsijo večji. Moja sestrična je zaposlila epileptika in je dobil epileptični napad med novoletnim zaključkom, vendar ga ni odpustila, ker je zelo vesten, tako da delodajalci, ki tega ne opazijo, so zares glupi. Lahko me konatktiraš preko maila info @ litrop.net (brez presledkov, to delam zaradi spammerjev), da kaj več pomeniva.
March 24th, 2008 at 8:42 pm
Pozdrav.
star sem 30 let. Pred 1 letom sem imel epileptični napad. Pred tem sem imel že trenutke odsotnosti, kjer sem izgubljal koncentracijo, oz, izgubo spomina. Po napadu in jemanju zdravil nisem več imel napada. Odsotnosti so se zmanjšale, ampak ne tudi izginile. Sedaj jemljem Lamictal (2 x 200/dan) že 1 leto in je stanje nespremenjeno. Kot sem rekel so odsotnosti in začasne izgube spomina ostale. Izguba spomina se ne odraža na celotno izgubo, še vedno imam občutek prostora in časa, vendar ni to to. Sicer pa normalno hodim v službo in opravljam vsa dela. Uživam normalno hrano in pijačo.
Prosim, če imate kakšen nasvet, ali naj zamenjam zdravila, drugačen način prehranjevanja, kaj in koliko tekočine zaužiti, druge variante… hvala
May 27th, 2008 at 11:48 am
Živjo jest mam tud te tablete pa sem mov že 3*napad zdemj moram zvišat.Jest mam pa velik problem ker me nihče ne vzame delat sam da sliš epileptik ni več dela al pa sem bil prepozno.Lep pozdrav.
June 4th, 2008 at 9:18 pm
pri 20 letih jeomel brat hudo prometno nesrečo. zdravniki so ga dobesedno odpisali, zelo hude so bile možganske poškodba, rekli so, da bo samo vegetiral. Presenetil je vse, zgodil se je najbrž čudež, okreval je tako, da normalno živi, tako kot vsi, ki nismo imeli tako hude izkušnje. Vendar se mu je po 7 letih pojavila epilepsija, prvi napadi so bili zelo-zelo hudi. nato nekaj blažjih. sedaj je star 33 let.
ima terapiji s tabletami. ima kdo podobno izkušnjo
June 15th, 2008 at 7:45 pm
mene zanima če imate vi z epilepsijo kakšne omejitve z vozniškim izpitom in kako se tu znajdete
June 15th, 2008 at 9:45 pm
Katja živjo! Meni je uspelo priti do vozniškega izpita. Pogoj je bil, da sem bil 8 let brez napada, od tega 3 leta, potem sem dobil potrdilo za 1 leto, nato za 3 leta, sedaj pa imam potrdilo za 10 let. Preden še nisem imel izpita sem na lastno odgovornost naredil izpit za moped, ker takrat še ni bilo tako strogo, kot je sedaj, saj si rešil le pole in si imel že izpit v roki, to je bilo za vsak slučaj, če ne bi dobil izpita za avto, da bi se lahko vozil z avtom, ki se registrira, kot moped. Vabim te na forum o epilepsiji, kjer si lahko prebereš več zgodb, kako so nekateri prišli do izpita, na strani http://www.epilepsija.org/forum/, link lahko najdeš tudi med povezavami na desni stani strani.
September 7th, 2008 at 10:03 am
Pozdravljeni.Jaz mam tudi epilepsijo in sicer že od 15-ga leta. Imela sem hude napade in imela več terapij. Že 8let pa imam terapijo s topamaxom in letno 2-3 krat padam vstanje odsotnosti ponavadi ko sem pod večjimi stresi. Sama sem spremenila način prehranjevanja in ne pijem alkohola,ne kadimin ne ponočujem. Moja največja želja je da bi lahko normalno zaživela in DOBILA POTRDILO ZA VOZNIŠKI IZPIT.
September 7th, 2008 at 10:38 am
Sandra, pozdravljena! Če se boš držala tega kar si zapisala, potem bo uspeh zagatovljen. Vsak dan vsaj 8 ur spanja, brez alkohola in tobaka. Pa ne pozabi na čim več gibanja, brez velikega naprezanja, najbolši so sprehodi v naravi, kar zelo zmanjša stres. Ker opažam da kar veliko ljudi zaide na mojo stran, bom v bližnji prihodnosti odprl portal s forumom namenjen izključno epileptikom, da bi si izmenjali mnenja, se družili in si tako dvigali samozavest. Če je kdo pripraljen sodelovati me lahko kontaktira preko maila.
Lep pozdrav,
Igor Litrop
October 8th, 2008 at 7:47 pm
pozdravljeni! sem dijakinja in pred približno 4mesci sem doživela svoj prvi epileptični napad… nato so se štirje vrstili z razmakom 3tedni zdaj pa kar bolj pogosto… EEG in MR nista nič pokazala, krvni testi so ok… vse je bp… vendar se je zaradi napadov nevrolog vseeno odločil za terapijo… prvi teden jemljem Lamictal sicer še zdaj 12,5mg, ampak se doza na 14dni povečuje… napad sem imela tudi zdaj med tem tednom ko že jemljem zdravila… nevem zakaj, ampak se počutim tako odveč v sistemu, sploh zaradi tega ker me žalosti, da ugotoviš koliko pomeni zdravje ko zboliš… imam tudi strahove glede ponovnega napada, saj dejansko vem da ga bom dobila in tudi ko se “začenja” me ne zmanjka takoj ampak čujem še vse okoli sebe + čutim kako se mišice total krčijo, da sem čisto trda (opisi očividcev) ima kdo podobne težave glede strahov, kako jih premaguje? hvala za odgovore, neya
November 3rd, 2008 at 11:44 pm
hejla!
epilepsijo sem dobila v otroštvu, vmes je poniknila, sedaj pa so se mi pojavili tresljaji in glavoboli in nevrlog mi je predpisal Lamictal 25 mg, eno tabletko zvečer. problem je, da sem kadilka, in me zanima, če je še kdo in le vpliva kaj na vas. hvala za odgovor
November 4th, 2008 at 10:16 pm
Jaz te sreče nisem imel. da bi lahko ugotovil, kdaj me bo zagrabil epileptični napad, vem samo, da so bili prestrašeni vsi po vrsti od sošolcev preko učiteljev do ravnatelja, ko sem dobil svoj zadnji napad pri telovadbi v osnovni šoli. Jaz se nikoli nisem počutil odveč, ker sem se po napadu poskušal čimbolj vklopiti v družbo, čeprav se je zelo zmanjšala, ampak so, hvala bogu, ostali tisti zares dobri prijatelji. Kar se pa tiče kajenja, pa mi ga je moj zdravnik odsvetoval, čeprav nima direktnega vpliva na možgane in povzroča, da dosti hitreje zapadeš v stresno situacijo oz. le priliva bencin na ogenj. Jaz sem zato raje opustil kajenje in se zelo dobro počutim in lažje prenašam stresne situacije, tudi zaradi tega, ker se veliko gibam v naravi, kar me še dodatno sprošča.