panorama Ivanjševske slatine

Vas Ivanjševci je zelo majhna vas , ki šteje le 73 prebivalcev. Starejših prebivalcev je bolj malo, zato je bolj težko priti do podatkov iz zgodovine kraja. Ena vaških značilnosti je kapela, ki je že precej stara in je bila leta 2007 temeljito obnovljena. Znamenitost vasi je tudi kužno znamenje o katerem pa ne vemo ničesar. Vas Ivanjševci se pojavlja že od leta 1616, ko je bil v naši vasi strelski dvorec, ki je bil zgrajen iz lesa in ilovice. Sedaj o njem ni več sledu. Slatinski vrelec je pomembna značilnost našega kraja na katero smo vaščani še posebaj ponosni. V preteklosti je bil njen lastnik privatnik Kirbiš iz Radenec. Okrog leta 1915 je kupil posest s slatinskim vrelcem. V leseni pri hiši je dal narediti priročno polnilnico. Pri polnilni napravi je bil v stekleni kupoli Marijin kip, ki je bil kot okras. V kupolo je pritekla slatina iz vrelca. Slatina se je nalivala v steklenice ročno iz pip okrog kupole. Zamašene steklenice so vlagali v lesene zaboje in jih zaščitili s slamo. Tako zapakirane steklenice so prevažali z lesenimi vozovi s konjsko vprego. Lastnik Kirbiš je del slatine porabil v svoji gostilni v Murski Soboti, presežke pa je prodajal, menda v druge dežele. Nekje po drugi svetovni vojni sta hišo in ohišnico kupila gostilničarja Franc in Hedvika Ferk. Ona je imela gostilno v bližnjem kraju Negova, kjer je prodajala slatino. Tukaj je imela trafiko in skrbela za urejenost okolice vrelca. Hedvika je ovdovela in postala celo invalid, zato je gostilno zaprla in prodala in se preselila v hišo ob vrelcu in še naprej imela trafiko, kjer je prodajala cigarete, vžigalice in pivo. Ljudje so radi prihajali k njej in hkrati po slatino, ter se kratkočasili v pogovoru z njo. Še posebej prijetno je bilo poleti posedeti na klopci v senci dreves, ki so jo dajala drevesa ob vrelcu. Otroci so ji včasih kaj postorili in jih nagradila z nečim sladkim. Nekega večera, ko se je odpravljala spat z vozička na posteljo je prevrnila svečo s katero si je svetila, saj v hiši ni bilo elektrike. Tla so bila lesena in so se hitro vnela in tako se je zadušila v dimu, še preden so jo uspeli gasilci rešiti. Vrelec vzdržujemo krajani, saj radi pijemo to slatino, pa naj bo pomešana s sadnimi sirupi ali brizganec. Višek slatine, ki priteka s curkom, od teče v bližnjo reko Ščavnico. Na desni strani reke je podjetje Radenska naredilo raziskovalno vrtino, ki je bila zaprta z ventilom, vendar ga je nekdo na silo odprl. Tako lahko koristimo tudi tisto slatino. V naši okolici je še več vrelcev slatine, saj je v bistvu cela zgornja Ščavniška dolina posejana z vrelci. Slatina je naravno nasičena s plinom CO2. Višek tega plina , ki privre skupaj z vodo uhaja v zrak. Ta slatina je primerna tudi za tiste, ki ne smejo piti gaziranih pijač. V slatini, ki je polnjena v polnilnici je dodan CO2, ki ga vsebujejo tudi ostale šumeče pijače. Tudi slatinski vrelec je bil pred leti temeljito prenovljen v sklopu Heliosovega Projekta oživljanja vodnjakov v Sloveniji.