Veliko ljudi me sprašuje, zakaj sem zagovornik linuxa in ostale odprtokodne programske opreme. Stvar je zelo enostavna, saj imam določena stališča, ki sem si jih ustvaril z dolgoletnim ukvarjanjem z računalniki. Če pogledamo malo nazaj, ko sem dobil svoj prvi računalnik ZX Spectrum 48K. na njem sem opravil svoje prve korake v programiranju v basicu. Poleg tega da sem programiral, pa sem igral tudi seveda igrice, ki pa so bile zelo drage in se jih je zelo težko dalo dobiti. To smo s prijatelji reševali tako, da smo si jih izmenjevali med sabo, saj če bi morali sami pisati igrice, ki bi jih potem igrali, bi hitro izgubili voljo, pa še preveč monotone so bile in seveda grafika se ni mogla primerjati z kupljenimi. To je sprožilo množično kupovanje t.i. hišnih računalnikov, ter bitko med Sinclairjem in Commodorjem, ki jo je dobilo slednje. Nato je sledilo nekaj let zatišja, medtem je tudi Commodore zaspal na lovorikah, dokler nisem postal ponosni lastnik t.i. PC. Ker sem kupil rabljenega je že imel naložene windowse, tako da se mi ni bilo treba kaj dosti ukvarjati z njim, ter seveda office, saj sem računalnik uporabljal za pisanje seminarskih nalog. Težave so se začele pojavljati čez približno pol leta Preberi več…

M$ najverjetneje ne bo popravil napake v excelu 2007, ker bi odprava te napake povzročila nepravilno delovanje ostalih programov. Napaka je bila odkrita s strani uporabnikov pred nekaj meseci, vendar se M$ ne odziva na njihove prošnje, da to napako odpravijo, kar je zelo čudno. Uporablajte raje verzijo 2003 še naprej ali pa izberite kateri drug urejevalnik preglednic.

Danes sem se odločil, da malo več povem o tem programu, ki zelo dobro nadomešča pisarniški paket M$ Office. Takoj po instalaciji odprte pisarne me je najbolj presetila zbrirka programov, ki jih dejansko najdemo v konkurenčnem programu, tako imamo na razpolago naslednje programe:

– writer nadomešča word

– calc nadomešča excel

– impress nadomešča powerpoint

– base nadomešča acess

– draw nadomešča paint

Po zagonu enga od programov mi je takoj padlo v oči lepo urejeno delovno okolje, nato sem šel malo brkljat po toolbarih in ugotovil, da se pri vseh odprtih toolbarih prikažejo samo tisti, ki jih v določenem trenutku lahko uporabiš in nerabiš iskati med kopicami gumbov. Tako npr.: V writerju naprimer narišemo tabelo, ter kliknemo na tabelo, če jo hočemo urejati, se nato vklopijo standardni toolbarji, ter tisti toolbarji, ki vsebujejo orodja za urejanja tabele. Potem je zanimivo, kako hitro se naredi različno oštevilčevanje v enem dokumentu, npr.: prvo stran želimo imeti prazno, kazalo je oštevilčeno z rimskimi številkami od i do iii, potem pa sledijo strani oštevičene z arabskimi številkami 1 do100, da se da to narediti to oštevilčevanje v roku ene minute nisem mogel verjeti, dokler nisem bil postavljen pred dejstvo, da to moram narediti in da druge možnosti ni. V wordu mi nikoli ni uspelo spraviti skupaj nekaj takšnega, saj ko sem vzpostavil eno oštevilčevanje se je drugo zrušilo, tako da sem obupal nad wordom, kar se oštevilčevanja tiče. Presenetil me je tudi izvoz v PDF format, saj mi v službi večkrat pride prav zaradi izmenjave z drugimi firmami, ki zahtevajo projekte v digitalizirani obliki, ter mi tako prihrani veliko časam, saj ni potrebno nalagati posebnih programčkov, ki se predstavljajo npr. wordu kot PDF printerji, kje Preberi več…

Ker že lep čas ne uporabljam polkna, kot operacijskega sistema, ampak alternativni operacijski sistem linux. Sem se odločil, da malo približam ta operacijski sistem drugim uporabnikom, ki so v krempljih “mikromehkega”, saj mislijo, da linux tega kar zmorejo polkna, kar pa seveda ni res. Preden sem presedlal z polken na linux, sem bil v podobnem položaju, saj sem dvomil, da to, da je možno početi vse to v linuxu, kar se da početi v polknih. Po prvih korakih sem skoraj obupal, saj sem imel probleme z nastavitvami driver-jev, da je potem vse delovalo, kot je treba. Zanimivo pri linuxu je način instalacije, saj jo je hotel skopirati sam “mikromehki” in uporabiti v visti, vendar so se temu uprli proizvajalci antivirusnih programov, saj takrat več ne bi imeli kaj za delat, saj virusi ne morejo poškodovati operacijskega sistema, ker si pri normalnem delu v linuxu prijavljen kot uporabnik, kot administrator pa si prijavljen samo takrat, ko se inštalirajo programi in driverji. Zato je potrebno paziti, katere paketke nameščamo, saj lahko vsebujejo škodljivo kodo, zato je pomembno, da je od zaupnega vira. V paketu z linuxom pride kopica uporabnih programov, ki so zelo dober nadomestek za polkenske programe, ki so plačljivi, ter so včasi celo boljši. Preberi več…

Zenkrat posredujem samo slike in GPS koordinate, opis sledi v kratkem.

GPS koordinate

N 46.64433

E015.93119

Zenkrat posredujem samo slike in GPS koordinate, opis sledi v kratkem.

GPS koordinate:

N 46.61744

E015.96098

Krajani KS Ivanjševci smo zelo ponosni na dr. Antona Trstenjaka, ki se je rodil v Rodmošcih, ki je bil svetovno priznan teolog, pshiholog, filozof in grafolog. Lani ob obletnici njegovega je bila v Rodmošcih na domačiji odprta spominska soba, ki si jo lahko ogleda vsak kdo, ter se vpiše v spominsko knjigo. Vendar pa nastane en problem, saj so naši vrli občinari in člani društvev pred leti, ko so začrtali in postavili smerokaze za Trstenjakovo pot, ki bi naj označevali poti po katerih je hodil dr. Anton Trstenjak, saj ta Trstenjakova poti vodi v vse smeri, samo ne do njegove domačije, kot da bi hodil vse okrog po svetu, samo domov se ni vračal, kar pa seveda ne drži, saj se je zelo rad vračal domov, če mu je le dopuščal čas.Zainteresirani za ogled spominske sobe lahko kontaktirate na e-mail: info(at)litrop.net .

Vabim vse zainteresirane vaščane Ivanjševec, Ivanjševskega vrha in Rodmošc k sodelovanju pri pisanju novic o dogodkih, ki se bodo ali so se zgodili v naših krajih. Predvsem pa vabim predstavnike KS Ivanjševec in člane posameznih društev, da poročajo o dogodkih, ki so vezani na naselja na območju KS Ivanjševci. Vse zaiteresirane prosim, da me kontaktirajo preko e-maila info(at)litrop.net .

Lep pozdrav,

Igor Litrop