Komu smo v napotu blogerji? Koga moti njihova množičnost?
4 februarja, 2008 6:20 pop BloganjeZadnje dni sem prebral več blogov in člankov glede množičnosti blogov, ter njihove vsebine, kar mi je dalo misliti. Odločil sem se to preliti na papir (beri blog).
Množični pojav blogov pripisujem temu, da so ljudje doumeli moč bloga, da lahko izrazijo svoje izkušnje in razmišljanja, brez treme, ki se pojavlja ob nastopih pred TV kamero ali radijskim mikrofonom. Tudi brez nepotrebnega čakanja, kdaj bo izšel nov časopis, da bomo lahko prebrali, kaj so dejansko, od tistega, kar smo povedali, tudi zapisali. Množičnost blogov, ki se pojavljajo, kot gobe po dežju, najbolj motijo seveda časopisne novinarje, saj dnevnega časopisa nekateri sploh ne beremo več. Zaradi tega časopis kot medij izgublja svoj pomen, ter bo počasi poniknil v pozabo, kar pomeni, da časopis kot medij nima več vpliva, kjer objavljajo prirejene anketne podatke, da bi poveličevali določene stranke in njihove kandidate, ki hlepijo po oblasti, ter tako pokazati kako močni so. Se pravi blogerji smo v napotu najbolj medijem, ki so pod vplivom določenih strank, ki preko svojih članov, ki so včasih tudi lastniki, teh medijev, saj lahko povemo kaj si mislimo o tem ali onem, ter tako poteptamo njihove prirejene anketne rezultate, ter tako delamo škodo strankam in njihovim članom, ki hlepijo po oblasti. Tako so okrog izstopa mediji naredili štalo, ko je direktor firme istopil iz ene stranke, da bi lahko podprl kampanijo svojega brata v drugi stranki, ter mu preko medijev, ki so v lasti njegovega podjetja, ustvariti vtis kako dobro kažejo rezultati njegovi stranki, da bi jih čim več volilo, ter zato navedli razlog, da ga je predsednik vlade oštel in ga predsednik njegove bivše stranke zaščitil, ter šel iskat zaščito k svojemu bratu.
Na živce gre množičnost starejšim blogerjem, ki so se začeli izgubljati v povprečju, bodisi zaradi slabega vzdrževanja bloga, ali pa so se malo polenili, saj so si mislili, da bodo njihovi blogi vedno na najvišjih mestih v iskalnikih, ter sem jim tako zmanjšuje obisk njihovih blogov.
Tretja skupina, ki jim gremo najbolj na živce blogerji, so trgovici. To so najbolj ciljana skupina blogerjev, saj živimo v kapitalizmu, kjer si brez njih sploh ne moremo predstavljati svojega življenja. Dejansko se kaj hitro lahko spovemo, če smo naleteli na kakšno slabo izkušnjo, ki jih je mimo grede vedno več. Takšnih slabih izkušenj sem doživel, kar nekaj, kot so: -odpravljanje tovatniške napake na seat ibizi na moje stroške in to na vsakih 35000-40000km, ki je prvič zneslo takratnih 36000SIT, drugič pa že 120000SIT; – nakup žemelj v tušu, od katerih je bila 1/3 starih in so bile trde kot kamen, datum pakiranja pa je bil isti, kot nakupa. Mislim, da se mora čim več teh slabih izkušenj čim več izpostaviti, saj samo, tako lahko izboljšamo odnos prodajalec- kupec. Mimo grede, jaz ne kupujem izdelkov, ki se reklamirajo, če bi bil izdelek dober ne bi potrebovali reklame, zato gledam reklame, da vem, česa ne smem kupiti, saj gre dejansko za slab ali precenjen izdelek. Tako je tudi z mediji, blogi so dobri in ne potrebujejo reklame, ostalo je vse zanič, saj te reklame spremljajo na vsakem koraku. Čebi vsi tako razmišljali, potem na poptv nebi več gledali reklam, ampak bi jim podjetja plačevala, zato da ne bi objavili njihove blagovne znamke, ker bi jim bilo v škodo. Če več blogerjev razmišlja tako, potem je uspeh zagotovljen.
4 februarja, 2008 at 6:52 pop
Težko bodo blogi, taki, kakršni so, konkurenca medijem. V njih namreč še vedno lahko najdeš vsaj nekaj kakovostnih zapisov, ki pa jih je na blogu z večanjem le teh kvečjemu vedno manj. Tudi prebiranje blogov po mojem upada ravno zaradi tega, ker v raznih blogo iskalnikih težko iz obilice zapisov najdeš tiste, ki jih potem dejansko z užitkom prebereš. Zapisi postajajo bolj in bolj skopi, nezanimivi in nekvalitetni. Žal. Po mojem je preveč v ospredju težnja, da naj bi vsak imel blog, premalo pa je nekega koncepta, kaj in kako bi sploh pisal, navsezadnje pa vsi tudi nimamo enakih kompetenc za samo pisanje.
4 februarja, 2008 at 8:58 pop
ad 1) Časopisi in klasični množični mediji ne bodo utonili v pozabo…blogi jih namreč ne nadomeščajo zelo uspešno, še kot dodatni vir informacij so zelo slabi.
ad 2) Se ti zdi, da blogerji bloge RES uporabljajo konstruktivno? Ali pa gre samo za tekmovalnost, kdo ima več obiska, kdo je bolj popularen, kdo bolj bran?
ad 3) Navedi lepo prosim tri bloge, ki skupaj uspešno nadomestijo stran kot je Dnevnik.si ali Delo.si
Hvala.
4 februarja, 2008 at 10:16 pop
ce sem pred leti se zagovarjal, da bodo blogi presegli tiskane medije, priznam sedaj, da sem se motil..
in se popolnoma strinjam z domnom, ceprav se ponavadi apriori ne 🙂
“Na živce gre množičnost starejšim blogerjem, ki so se začeli izgubljati v povprečju, bodisi zaradi slabega vzdrževanja bloga, ali pa so se malo polenili, saj so si mislili, da bodo njihovi blogi vedno na najvišjih mestih v iskalnikih, ter sem jim tako zmanjšuje obisk njihovih blogov.”
tole bolj tezko dokazes v praksi, ampak ti ne bom oporekal.. ne, se dalec od tega, da bi mi sla mnozicnost na zivce.. ljudje imajo vedno sami moznost izbirati, kaj bodo in koga bodo brali.. ponavadi tistega, s katerim se poistovetijo..
“Mimo grede, jaz ne kupujem izdelkov, ki se reklamirajo, če bi bil izdelek dober ne bi potrebovali reklame, zato gledam reklame, da vem, česa ne smem kupiti, saj gre dejansko za slab ali precenjen izdelek.”
redki so tisti, ki ne tocijo goriva na petrolu, ali istrabenzu.. redki so tisti, ki ne hodijo v spar, tus, mercator.. redki so tisti, ki ne kupujejo ariela, persila, ave..
itd.. v nedogled ti lahko nastevam primerjave..
“Po mojem je preveč v ospredju težnja, da naj bi vsak imel blog, premalo pa je nekega koncepta, kaj in kako bi sploh pisal, navsezadnje pa vsi tudi nimamo enakih kompetenc za samo pisanje.”
zadela zebljico na glavico! tocno to!
4 februarja, 2008 at 10:31 pop
Časopisom zaenkrat kaže čedalje bolje. Te, na katere smo navajeni lahko spodrinejo le drugi, brezplačniki naprimer. Pa še to ne popolnoma. Časopis je vse kaj več kot “kaj bi danes napisal”. Bloganje je bližje zabavi in zabavljanju kot pa resnemu delu. Vsaj v povprečju.
Z drugo trditvijo se v glavnem strinjam pa tudi za tretjo kar drži, da se da najti uporabno informacijo.
4 februarja, 2008 at 10:36 pop
Lepo, da sta odločila komentirati moj post, pravkar sem si ogledal en dober dokumentarec preko googla, katerga link bom tudi objavil v naslednjem postu in mi je dal nekaj idej za pisanje tega komentarja.
Domen, dejanski viri, kot so TV, časopisi, radio in drugi mediji so dejansko ustvarjeni da delajo iz ljudi beadake, jih strašijo z poročanjem pokolov, nesreč, jim vrtijo grzljivke, poleg pa jim pa še filajo butaste reklame. Nažalost jaz sem tip človeka, ki gleda TV največ pol ure na dan. Lep primer kako lahko blogerji uspejo prehiteti ostale medije je spletni časopis Drugi svet, ki ga zelo pozdravljam in tudi cenim. Kaj bi se zgodilo če bi se pojavili še strokovni blogerski časopisi, ki bi se ukvarjali z računalništvom, avtomobilizmom, motociklizmom. Blogi še imajo posebaj dobro lastnost, saj lahko tudi izraziš svoje mneje, kot si ga ti, pri TV, radio in časopisu tega ne moreš, tam dobiš servirano, vzemi ali pusti.
Ja dejansko se nekaterim blogerjem res gre za obisk, zato pa klobasajo tja v en dan, ter s tem njihovi blogi izgubljajo na vrednosti. Zato pa imamo Drugi svet, ki loči seme od plevela. Dobrodošlo bi bilo še več takšnih stokovnih časopisov.
Ne gre zato, da bi blogi nadomestili spletni časopis, ampak, da se ustvari čim več blogerskih časopisov, tudi s strokovno tematiko.
4 februarja, 2008 at 10:55 pop
“Lep primer kako lahko blogerji uspejo prehiteti ostale medije je spletni časopis Drugi svet, ki ga zelo pozdravljam in tudi cenim.”
oprosti.. ne stekam sicer tega.. kaj dela drugi svet taksnega, kar prehiteva ostale medije?
to, da zbira skupaj zapise piscev blogov ni nic novega.. hmm..
“Blogi še imajo posebaj dobro lastnost, saj lahko tudi izraziš svoje mneje, kot si ga ti, pri TV, radio in časopisu tega ne moreš, tam dobiš servirano, vzemi ali pusti.”
in ce te nihce ne bere? ali je potem ta glas kaj vreden?
“Dobrodošlo bi bilo še več takšnih stokovnih časopisov.”
pa ti ves, kaj so to strokovni casopisi? a mislis, da bi strokovnjaki, ki pisejo bloge, bi pisali za casopise, strokovne, zastonj? hmm..
4 februarja, 2008 at 11:28 pop
Kar se tiče Drugega sveta, se strinjam, da še ena lastovka ne prenese pomladi, ampak, če bi jih blo več takšnih spletnih časopisov, pa bi že mogli malo razmišljati. Kaj dela drugi svet? Drugi svet loči seme od plevela, se pravi, da poskuša zbrati zanimive in koristne bloge na enem mestu, ter jim doda neko vrednost.
Če dobro vzdržuješ blog in skrbiš lepo zanj se ti ni treba bati, da ne bi bil opažen, kar seveda ugotavljam iz lastnih izkušenj, čeprav vem da so stvari, ki bi jih lahko naredil, da bi povečal obisk. Na blogu si lahko sedaj ti oddal komentar, ki ga lahko vidijo vsi, če bi ti jaz vsebino mojega posta prebral na TV, me ne bi mogel komentirati, lahko bi poklical mene, ampak drugi ne bi slišali tvojega komentarja. Lahko bi dal potem izjavo, ki bi jo posneli in zavteli po TV, ampak bi s tem zgubil veliko dragocenega časa, sedaj, si lahko takoj oddal komentar.
Kdo pa je rekel, da strokovne članke lahko pišejo samo strokovnjaki, saj obstajjo tudi lajki, ki se kot za hobi ukvarjajo z določeno stroko in povejo svoje ugotovitve. Ni vse v denarju. Oglej si tudi dokuntarec, do katerega najdeš link v naslednjem postu, pa pol malo pokomentirajva.
4 februarja, 2008 at 11:31 pop
Jao jao ljudje. Zakaj le zakaj devate blogom toliko pomena? Izpodrinili časopise? Nikoli.
Da, gre vedno več blogopiscem za povečevanja št. bralcev. A niso bralci merilo kakovosti? Če ti vsak dan prebere blog 1000 ljudi potem že ne more biti tako kritično slab. Ali pa izgubljat na pomenu.
Kaj je za tebe star bloger? Nekdo, ki ima 200 postov, nekdo z 1000?
4 februarja, 2008 at 11:44 pop
Ne obisk po moji oceni ni merilo kakovosti bloga, ker so bralci bloga ljudje stari od 7 do 150 let, ki jih pa ne zanimajo ene in iste stvari, poleg tega pa se še delijo na moški in ženski spol. Vsak prebere pač kaj ga zanima. Jaz mam zelo veliko obiska s spletnih iskalnikov, kjer se pojavlja blog med zadetki, če jih zanima kliknejo in si ogledajo blog, če jih ne zanima, jih pač ne zanima. Meni je bila kvaliteta pred številom obiskov vedno na prvem mestu. Poleg tega bloge lahko pišejo vsi od 7-150 leta starosti, časopise pišejo večino novinarji med 20-65 letom starosti.
5 februarja, 2008 at 6:22 dop
“Meni je bila kvaliteta pred številom obiskov vedno na prvem mestu”
s tem se tolazi vsak, ki nima veliko obiska.. kvaliteta je tudi pravilno slovnicno pisanje, med drugim..
lahko pa mi seveda razsvetlis blogersko sceno in mi poves, kaj je merilo za kakovost? to, da sam ocenjujes svoje zapise in jih imas za “ekstra dobre”?
“Kar se tiče Drugega sveta, se strinjam, da še ena lastovka ne prenese pomladi,”
kaksne veze imajo lastovke z blogi ne razumem.. vendar, ce mislis, da bi dupliciral drugi svet, da bi bilo to vse skupaj boljse? pa ves, da ti fantje delajo to zastonj? in ves, da so stroski hostinga in vsega skupaj? zelo redko kdo se odloci, da bo taksen samaritanec v tem casu..
in kdo ti brani, da ne naredis sam taksnega projekta.. koliko bo bran, pa je naslednji problem..
“Jaz mam zelo veliko obiska s spletnih iskalnikov”
in to je? 2000 uniqov dnevno, ali vec?
5 februarja, 2008 at 11:03 dop
Z blogi se še vedno ukvarjajo predvsem blogerji, izven te skupnosti pa je to vse skupaj marginalno in po moje daleč od tega, da bi lahko blogosfera konkurirala klasičnim medijem. Naklada sicer tiskanim medijem pada, samo to po moje ne zaradi blogov, ampak zaradi čedalje večje konkurence (tudi brezplačniki) in internetnih portalov medijskih hiš, kjer dobiš veliko informacij brezplačno.
Mislim da pa je poanta tega v profesionalizmu.
V celotni blogosferi se obrača zanemarljivo, ampak zares zanemarljivo denarja in vse skupaj je postavljeno praktično v celoti amatersko, ljubiteljsko. Potem pa nihče ne more pričakovati, da bodo vsebine konkurenčne profesionalnim medijem.
Jaz recimo sem imel že pripravljenih nekaj daljših člankov s področja računalništva z nasveti za na blog, pa potem tega nisem nikdar objavil. Vprašal sem se enostavno, kaj pa imam jaz od tega, če to pišem? Nič. Pa tega na blogih tudi nihče ne išče, razen kar indeksirajo iskalniki.
Kar se tiče pa obiska Had…jaz nimam pojma o optimizaciji spletnih strani za iskalnike in se tega nisem nikdar posluževal, pa imam po enem letu pisanja bloga danes tudi če cel mesec ne napišem nič v povprečju 300 obiskovalcev na dan samo prek iskalnikov. Z nekaj triki bi po moje številka lahko narasla na prek 1000. Samo tu se jaz vprašam, koliko ljudi, ki je prišlo na moj blog prek iskalnika, je tam našlo iskano informacijo….skoraj NIHČE.
5 februarja, 2008 at 4:55 pop
Jaz ne ocenjujem svojega bloga niti ga nikoli ne mislim ocenjevat, to mnenje prepuščam vsakemu posamezniku, niti ne poskušam nobenega prepričati, da se mora strinjati z mano, jaz samo izražam svoja mnenja in stališča. Lažje bi razumel moja stališča in mnenja, če bi si v naslednjem postu klikni, na link in si ogledal zanimiv dokumetarec,ter pogledal malo bolj širše celotno zadevo, bi se v določenih primerih celo strinjala. Ni se pa se ti potrebno obremenjevati z mojim pogledom na svet, če se ne strinjaš z mano, te pač razumem, to je čar ljudi, da lahko vsak misli s svojo glavo. Tudi jaz pustim na kakšnem blogu svoj komentar in izrazim svoje mnenjem, ne zahtevam pa, kot ti, da bi moral spremeti zaradi tega svoja stališča in se popolnoma strinjati s tabo.
Časopisov tudi ne pišejo samo profesionalci, če to ne veš, poznam kar tri novinarje, ki redno objavljajo v časopisih, se pojavljajo na radiju ali na TV, se pravi, da ne rabiš profesionalec, da bi napravil članek.
Kar se pa denarja tiče, se odgovor skriva tudi v tistem dokumentarcu, ko govori o ameriški valuti. Vsi profesionalci so dobro plačani, ker zaslužijo po več tisoč oz. več miljonov dolarjev in so vsi srečni, če pa pogledaš, da na njem piše, da je navaden ničvreden papir, se potem vprašaš čemu pol sploh delaš, če je dolar nič vreden, se pravi da delaš zastonj, se pravi še wc papir je več vreden, kot tvoja plača. Potem takem so stroški in dobički samo iluzija, če denar ni nič vreden.
Jaz ne pišem člankov zaradi tega, da bi kaj zaslužil, ampak, da pač pomagam drugim, ki se v določeni stvari ne znajdejo, oz. jim nakažem kje se naj lotijo problema, da ga bodo uspešno rešili. Strokovnjaki svoje poste objavljajo tudiv forumih, pa še do sedaj nisem zasledil, da bi kdo zahteval plačilo.
Kar se pa obiskov tiče jih je na mesec nekje 2000+, od tega je 1/6 bootov, preostali del pa je v razmerju 38% obiskov z iskalnikov, preostali del pa 62% z objavami bloga na blogerskih portalih podobnih straneh. Še enkrat naj poudarim, da se naslanjam bolj na sporočilno vrednost posta, kot pa na obisk, ki ga bom dosegel.
5 februarja, 2008 at 7:42 pop
@dr.onyx: “Samo tu se jaz vprašam, koliko ljudi, ki je prišlo na moj blog prek iskalnika, je tam našlo iskano informacijo….skoraj NIHČE.”
evo.. tocno to, kar si zapisal, je zame svetinja.. namrec ponuditi obiskovalci resnicno merodajno informacijo, ki ga bo pritegnila in se bo se kdaj vrnil.. in lahko mi verjames, da se to obrestuje..
“Časopisov tudi ne pišejo samo profesionalci, če to ne veš, poznam kar tri novinarje, ki redno objavljajo v časopisih, se pojavljajo na radiju ali na TV, se pravi, da ne rabiš profesionalec, da bi napravil članek.”
verjetno so v prostem casu pizzopeki, ali pa dimnikarji?? pa ne mislim nic slabega o pizzopekih ali dimnikarjih..
“in izrazim svoje mnenjem, ne zahtevam pa, kot ti, da bi moral spremeti zaradi tega svoja stališča in se popolnoma strinjati s tabo.”
hahaha.. jaz zahtevam, da zaradi mene spremenis mnenje? no go.. zelim samo, da mi poskusas odgovoriti na preprosta vprasanja, ki sem jih zastavil.. zanima me, kako ljudje razmisljajo o teh stvareh.. zakaj ne stojijo za svojimi trditvami, ki so jih zapisali..
5 februarja, 2008 at 11:31 pop
admin – se opravičujem, pozno komentiram….
“mediji ustvarjajo bedake, ker poročajo o katastrofah”…ne bo čisto držalo. Mediji trgujejo z novicami. Ljudje imajo radi krvavo in aferaštvo. Niso mediji nič krivi.
Hecno se mi zdi, da ne verjameš televiziji, verjameš pa “dokumentarcu” – v čem je razlika?
“časopisov ne pišejo samo profesionalci…” – kdo je profesionalec? dipl. nov? Kako prepoznaš profesionalca?
Blogi v Sloveniji in tudi po svetu so sicer neko novo drevo v medijski krajini, vseeno pa lahko že na primeru ameriških volitev vidiš, kako se blogi ne pokapljajo z realnostjo. Sicer volitev še ni konec, ampak grem stavit, da ne bo zmagal kandidat Ron Paul, človek, ki je, sodeč po spletni populaciji, največji car.
6 februarja, 2008 at 5:36 pop
Ne gre se zato če verjemem ali ne, v dokumentarcu so navedene določene teze z katerimi se strinjam, ter sem hotel s tem obiskovalcem bloga dodatno prikazati moj način razmišljanja. Dan danes je težko komu kaj verjeti, zato vedno pogledam na stvar z dveh strani, tisto, kar pa je risnica, pa je tisto nekaj vmes, ter v tisto nekaj vmes tudi verjamem. Ljudje večino gledajo na določene stvari samo z ene strani, ne pa tudi z druge strani oz. nočejo prisluhniti drugemu mnenju, ker jih pač bolelo, če bi zvedeli tisto pravo resnico, ji je nekaj vmes med njihovim mnenjem in mnenjem nekoga drugega.
Pod profesionalec jaz rzumem določeno osebo, ki piše članke že več let, iz stroke, za katero se je izšolal. Ampak poznam takšne, ki se niso izšolali za tisto stroko, za katero pišejo članke, tudi že dlje časa, pa jim še dosedsaj ni noben povedal, da se naj ne vmešavajo v njihovo stroko, ali pa da bi bili njihovi članki zaradi tega nestrokovni. Takšne članke pa lahko najdeš vsak dan. Dejstvo pa je da so sedanji novinarji ljubitelji črne kronike in me to najbolj moti, si že videl, kdaj kje blog kakšnega serijskega morilca, ki bi opisoval svoja dejanja, ter da bi pisal o tem kje, kdaj in na kakšen način je moril. Jaz še ne, ker bi ga takoj našli. Mediji pa morajo pisati o tem, ker tako želi oblast, ter na takšen način ustrahuje ljudi, nadaljevanke se so dan danes samo prikazi umorov, ter ti prikažejo, kako moraš biti ljubosumen in kuhati jezo, da lahko na koncu eksplodiraš, ter nekoga umoriš (tv novele).
Domen, a ti resno misliš, da je realnost tista, ki ti jo povejo mediji? V Ameriki mediji služijo oblasti, da lahko upravlja z ljudstvom, ker še ne morejo umserjati njihovih misli, zato zrežirajo neki dogodek, da jim dopovejo kaj ne smejo in kaj lahko, mimo grede pa jim oklestijo pravice. Dokler vsi Američani ne bodo imeli RFID čipov v telesu, preko katerih bodo lahko upravljali z ljudmi in bodo imeli nadzor nad njimi, tako dolgo bodo mediji dobri, pol jih bodo tako ali tako ukinili. Zakaj se predsednik Amerike ni odločil in si dal prvi vbrizgati ta RFID čip v telo, zakaj so bili to navadni državljani. Ko pa bo imel v telesu RFID čip še zadnji američan, bo ta čip imel že ves svet, ker mi moramo biti pred Ameriko. September 11/9, pa je zamene nizko proračunski in slabo zrežiran film. Volitve v ameriki me sploh ne zanimajo, saj ljudstvo nima pravice voliti predsednika, tistega pol izvolijo kongresniki, ki se že pol zmenijo kak pa kaj bodo naredili, tisto ponovno štetje glasov pa je samo optična varka, da si kongresniki pridobijo čas in se v miru zmenijo, kaj bodo napravili, pa da še malo dnarja zaslužijo s prodajo svojih glasov.
8 februarja, 2008 at 1:59 pop
Dejstvo, da smo vedno bolj “bombandirani” z najrazličnejšimi spletnimi časopisi, blogi najrazličnejših vsebin, pa nenazadnje tudi tiskanimi mediji – v zadnjem času so popularni brezplačniki, mene sploh ne moti. Konkurenca je pač konkurenca. Od vsakega posameznika je odvisno, kje in kako prepozna kakovost, katere informacije bo absorbiral itd … Če mi blog od nekoga “ne sede”, ga pač več ne berem. No, še nekaj glede blogov, nekateri so prav sproščujoči in prikradejo nasmešek na obraz, včasih se kakšnim duhovito kritičnim ocenam in komentarjem res nasmejim 🙂 Pa še nekaj, kvaliteta bo ostala oziroma se bo obdržala, pa naj si bodo to tiskani ali spletni mediji, na bralcu pa je, da loči zrnej od plevela.
8 februarja, 2008 at 6:09 pop
“Dokler vsi Američani ne bodo imeli RFID čipov v telesu, preko katerih bodo lahko upravljali z ljudmi in bodo imeli nadzor nad njimi, tako dolgo bodo mediji dobri, pol jih bodo tako ali tako ukinili.”
upam, da se hecas s temle.. oz. ti svetujem, da si preberes kaj vec o rfid tehnologiji, preden drugic napises kaj taksnega..
8 februarja, 2008 at 6:55 pop
Ne, ne hacam se to je realnost, takšen čip se že nahaja v tvojem potnem listu, če ga imaš. Na to tehnologijo bodo počasi prešle banke z kreditnimi karticami, nekaterim američanom, ki so se prostovoljno javili, da se jim tak čip vgradi v telo. Če ne spremljaš razvoja te tehnologije, naj ti povem, da vse teži k temu, da bi imeli en čip v telesu,v katerem bi bili zapisani vsi podatki o nas, se pravi številke bančnih kartic, zdravstvenega zavarovanja, osebne podatke s stalnim prebivališčem, s prstnimi odtisi, ter seveda podatke otem v katere ustavove imaš vstop in v katere nimaš vstopa. Se pravi boš šel v službo, ne boš imel kartice za kontrolo pristopa in registracijo delovnega časa, ker te bodo identificirali s pomočjo tega čipa, ki ga pač sedaj imaš na brezkontakni kartici.Se pravi da ti ne bo treba nositi s sabo gotovine, saj ti bodo v trgovini odbili direktno z bančnega računa, brez, da bi imel kartico pri sebi, ker boš imel pač čip v sebi. Tega si najbolj želijo banke, da ne bi trebalo tiskati denarja, ko pa denarja več ne bo, pa tudi valute bodo zgubile svoj pomen in na koncu po celem svetu samo ena valuta, tako bodo banke povečale dobiček saj ne bo stroška za tiskanje denarja, denar bo postal nestvaren, ne boš se ga moral dotakniti, vendar boš vedel, da ga imaš, če ti banke prej ne bodo zablokirale računa. RFID tehnologijo spremljam, ker s njeno pomočjo projektiram sisteme za kotrolo pristopa in registracijo časa, tako da ne bi ravno kaj dosti razpravljala.