Zadnje dni sem prebral več blogov in člankov glede množičnosti blogov, ter njihove vsebine, kar mi je dalo misliti. Odločil sem se to preliti na papir (beri blog).

Množični pojav blogov pripisujem temu, da so ljudje doumeli moč bloga, da lahko izrazijo svoje izkušnje in razmišljanja, brez treme, ki se pojavlja ob nastopih pred TV kamero ali radijskim mikrofonom. Tudi brez nepotrebnega čakanja, kdaj bo izšel nov časopis, da bomo lahko prebrali, kaj so dejansko, od tistega, kar smo povedali, tudi zapisali. Množičnost blogov, ki se pojavljajo, kot gobe po dežju, najbolj motijo seveda časopisne novinarje, saj dnevnega časopisa nekateri sploh ne beremo več. Zaradi tega časopis kot medij izgublja svoj pomen, ter bo počasi poniknil v pozabo, kar pomeni, da časopis kot medij nima več vpliva, kjer objavljajo prirejene anketne podatke, da bi poveličevali določene stranke in njihove kandidate, ki hlepijo po oblasti, ter tako pokazati kako močni so. Se pravi blogerji smo v napotu najbolj medijem, ki so pod vplivom določenih strank, ki preko svojih članov, ki so včasih tudi lastniki, teh medijev, saj lahko povemo kaj si mislimo o tem ali onem, ter tako poteptamo njihove prirejene anketne rezultate, ter tako delamo škodo strankam in njihovim članom, ki hlepijo po oblasti. Tako so okrog izstopa mediji naredili štalo, ko je direktor firme istopil iz ene stranke, da bi lahko podprl kampanijo svojega brata v drugi stranki, ter mu preko medijev, ki so v lasti njegovega podjetja, ustvariti vtis kako dobro kažejo rezultati njegovi stranki, da bi jih čim več volilo, ter zato navedli razlog, da ga je predsednik vlade oštel in ga predsednik njegove bivše stranke zaščitil, ter šel iskat zaščito k svojemu bratu.

Na živce gre množičnost starejšim blogerjem, ki so se začeli izgubljati v povprečju, bodisi zaradi slabega vzdrževanja bloga, ali pa so se malo polenili, saj so si mislili, da bodo njihovi blogi vedno na najvišjih mestih v iskalnikih, ter sem jim tako zmanjšuje obisk njihovih blogov.

Tretja skupina, ki jim gremo najbolj na živce blogerji, so trgovici. To so najbolj ciljana skupina blogerjev, saj živimo v kapitalizmu, kjer si brez njih sploh ne moremo predstavljati svojega življenja. Dejansko se kaj hitro lahko spovemo, če smo naleteli na kakšno slabo izkušnjo, ki jih je mimo grede vedno več. Takšnih slabih izkušenj sem doživel, kar nekaj, kot so: -odpravljanje tovatniške napake na seat ibizi na moje stroške in to na vsakih 35000-40000km, ki je prvič zneslo takratnih 36000SIT, drugič pa že 120000SIT; – nakup žemelj v tušu, od katerih je bila 1/3 starih in so bile trde kot kamen, datum pakiranja pa je bil isti, kot nakupa. Mislim, da se mora čim več teh slabih izkušenj čim več izpostaviti, saj samo, tako lahko izboljšamo odnos prodajalec- kupec. Mimo grede, jaz ne kupujem izdelkov, ki se reklamirajo, če bi bil izdelek dober ne bi potrebovali reklame, zato gledam reklame, da vem, česa ne smem kupiti, saj gre dejansko za slab ali precenjen izdelek. Tako je tudi z mediji, blogi so dobri in ne potrebujejo reklame, ostalo je vse zanič, saj te reklame spremljajo na vsakem koraku. Čebi vsi tako razmišljali, potem na poptv nebi več gledali reklam, ampak bi jim podjetja plačevala, zato da ne bi objavili njihove blagovne znamke, ker bi jim bilo v škodo. Če več blogerjev razmišlja tako, potem je uspeh zagotovljen.