Zaradi zagretega poročanja medijev o aretacijah največjih slovenskih gradbenih podjetij, sem se odločil malo bolje razčleniti to verigo, da bi postalo vse malo bolj jasno. Vse skupaj se začne pri investitorjih, ti ponavadi ne vejo, kaj bi dejansko radi, ter si izmišljujejo vedno znova in znova, vse do izvedbe. Največ takrat, pa celo med izvedbo, ker pač med projektiranjem ni bilo časa, da bi se vse predvidelo, kar s pridom izkoriščajo izvajalci, ki si vedno znova mastno zaračunavajo dodatna dela. Roki za izdelavo projektov so ponavadi, investitorji delajo močne pritiske na projektante. Revizorji pregledujejo, samo cenovno vrednost del, ki se bodo izvajala, ter se ne poglabljajo preveč v način izvedbe in probleme, ki se pojavljajo pri izvedbi in zahtevajo dodatna dela, ki jih mastno zaračunavajo izvajalci, čeprav so plačani s strani investitorja, tako dejansko delajo za izvajalca. Med izvedbo poskuša izvajalec del vedno znova delati tako, da je čimveč dodatnih del, to jim uspeva tako, da investitor za nadzor ne nameni zadosti denarja, to pomeni samo nekaj kratni obisk nadzornika. Če bi bil nadzornik cel na gradbišču bi izvajalci morali bolj upoštevati njegove odločitve, Preberi več…

Če se bodo napovedi uresničile, da se uvajajo vinjete, potem ta predlog odločno podpiram in ga pozdravljam. Razglogov za to je več. Najprej bi se zmanjšali izpusti toplogrednih plinov, saj ni ustavljanja pred cestnisko postajo, ter ponovnega pospeševanja, ko se izpusti v zrak največ toplogrednih plinov. Vinjete, bi lahko bile dosti cenejše, saj odpadejo stroški za plače uslužbencev, elektriko, vodo, komunalne takse, itd… Pri izgradnji novih cestninskih postaj, bi še se prihranilo na materialu, ki je potreben za izgradnjo objektov in spremljajoče infrastrukture (priklopi na električno, vodovodno in fekalno kanalizacijo niso ravno poceni), ter bi npr.: pri izgradnji pomurske avtoceste, denar namenjen za cestninske postaje, namenili za izvedbo odstavnega pasu, ne pa samo odstavnih niš, kjer se ne more ustaviti tovornjak, saj so preozke. Pri uslužbencih na okencih se pri brezposelnosti ne bo dosti poznalo, saj delajo na okencih večinoma študenti. Pomurske avtoceste na žalost države, ne bomo mogli uporabljati ljudje, ki živimo ob avtocesti, saj si ne bomo mogli privoščiti, da bi za vsako dnevno vožnjo v sosednji kraj plačevali cestnino, da bi prišli 5 Preberi več…

Ravno, ko sem hotel odgovarjati na komentarje mojega prejšnjega posta na temo komu smo v napotu blogerji, sem dobil linko do enega dokumetarca na googlu, za to se zahvaljujem Lei, da mi je malo pomagala iz zagate, temu se reče ob pravem, času na pravem mestu. Mogoče se boste malo zamislili, dejansko podobno razmišljanje imam jaz, ter za tem tudi stojim. V tem dokumentrcu je odgovor, zakaj ne berem časopisov, gledam TV največ pol ure na dan, poslušam internetni radio, kjer vertijo samo glasbo, brez novic in nadležnih reklam, gledam filme zelo poredko. Zakaj berem bloge, res pa je da se pri blogih moraš naučiit ločiti seme od plevela. Povem vam, da blogerji niso glupi, ampak jim včasih zmajnka gradiva, pa pač pišejo nekaj tja v en dan. Dejstvo je kar je objavljeno v tem dokumentarcu ni daleč od resnice, ki jo mediji spretno prikrivajo, ter delajo iz ljudi točno to čemu so namenjeni, ljudi delajo glupe, ter jih strašijo, da jim na ta račun odvzemajo pravice. sedaj pa še link na dokumentarec , traja pa skoraj 2 uri, ampak za resnico je treba potrpeti. Jaz sem se naučil razmišljati s svojo glavo in ne s TV-jem, s časopisom ali radijem.

Zadnje dni sem prebral več blogov in člankov glede množičnosti blogov, ter njihove vsebine, kar mi je dalo misliti. Odločil sem se to preliti na papir (beri blog).

Množični pojav blogov pripisujem temu, da so ljudje doumeli moč bloga, da lahko izrazijo svoje izkušnje in razmišljanja, brez treme, ki se pojavlja ob nastopih pred TV kamero ali radijskim mikrofonom. Tudi brez nepotrebnega čakanja, kdaj bo izšel nov časopis, da bomo lahko prebrali, kaj so dejansko, od tistega, kar smo povedali, tudi zapisali. Množičnost blogov, ki se pojavljajo, kot gobe po dežju, najbolj motijo seveda časopisne novinarje, saj dnevnega časopisa nekateri sploh ne beremo več. Zaradi tega časopis kot medij izgublja svoj pomen, ter bo Preberi več…